Iran je bil za našo družino sprva država vsega, kar se prikazuje v medijih. Ko sva se odločila, da bova za naslednjo destinacijo izbrala to državo, res nisva vedela, kaj točno naju čaka. Takoj po vrnitvi domov so bile moje misli zaposlene s spominjanjem vseh lepih spominov.

Tukaj nekaj zapišem 7 najboljših nasvetov o obisku Irana po potovanju v starodavno deželo Perzijo ali preprosto rečeno Iran. Upam, da so vse informacije koristne tudi za vas.

Prebrali boste te teme:

• Promet v Iranu
• Valuta in denar v Iranu
• Iranci so prijazni
• Iranska kultura in arhitektura
• Bazar v Iranu
• Persepolis
• Iran je varen

Preberite tudi: 10 razlogov, da postavite Iran na vrh svojega seznama potovanj

Namig številka ena pri obisku Irana se zagotovo nanaša na promet v državi.

Bilo je strašljivo. Nič te ne pripravi na Teheranski promet. Moj strah je bil otipljiv, ko se je naš taksist približal le nekaj centimetrov drugemu avtomobilu. Instinktivno sem potegnil roko stran od odprtega avtomobilskega okna, vendar se je sosednji avto hitro umaknil. Med voznikoma ni bilo izmenjane niti besede, niti krika. Moj krvni tlak je komaj imel čas, da se je stabiliziral, ko se je pojavil še en možni scenarij prometne nesreče. Ko nisem slišal pričakovanega zvoka trka, sem počasi odprl oči in videl, da smo popolnoma varni. Ni bilo problema. Promet je nemoteno potekal naprej.

Medtem ko obstajajo očitni prometni znaki (kot so razmejeni pasovi), se zdi, da se iranski vozniki zanašajo na zapleten, dobro razumljen, ponotranjen, a nenapisan komunikacijski sistem, ki se zunanjim osebam zdi nevaren, v resnici pa je popolnoma varen. Še bolj osupljivo je bilo, ko je naša mlada vodička po Teheranu stopila na prometno cesto in ustavila promet, da smo lahko prečkali cesto, samo s tem, da je kazala kazalec, da smo lahko prečkali cesto. Očitno imajo pešci prednost. Takrat sem spoznal, da je to drug kraj. To je enigma Irana. Kar vidite ali slišite, ni tisto, kar dobite. Kar se zdi kaotično in nenavadno, je preprosto drug način dela.

O valuta je primer. Iranski rial je natisnjen v absurdno visokih apoenih, vendar domačini uporabljajo preprostejšo vrednost valute "toman". Tako je mogoče en bankovec razlagati z dvema različnima vrednostma (to ni tako enostavno za tujca, ki ne ve, katera vrednost se oglašuje). Poleg tega sem moral še vedno pretvoriti v vrednost v dolarjih in nazaj v svojo lokalno južnoafriško valuto. To je bila nočna mora in po drugem dnevu sem obupala in to prepustila svoji možgansko nadarjeni hčerki.

Potovali smo na a Proračunska turneja.

Moj vnaprejšnji pogled na Iran je bil resno izpodbijan z dolgolasim iranskim vodnikom, ki je vztrajal pri predvajanju pop glasbe v "zahodnem slogu" v svojem avtu. Nič se ni razlikoval od glasnih, svobodomiselnih mladeničev, ki sem jih videl v mnogih državah. V mislih sem si zapisal, da v skladu z islamsko tradicijo ne smem vzpostaviti očesnega stika z ženskami. Vendar je bila večina žensk v mestih daleč od stereotipnih, v čador oblečenih, zadržanih žensk, kot sem si jih predstavljal. Namesto tega so bili živa reklama, da je nečimrnost v Iranu živa in zdrava, tako kot v kateri koli drugi državi. Zdelo se je, da so napol pobrite navzgor usločene obrvi in ​​blond lasje, komaj prekriti z naglavno ruto, ambiciozna lepotna norma. Težko je bilo ne strmeti v številne ljudi (tako moške kot ženske) z obliži na nosu, kar je znak nedavne "operacije nosu", ki je tukaj navidez običajna praksa.

V tem času stopnjevanja napetosti med suniti in šiiti v sosednjem Iraku me je bilo strah, da sem sunitski musliman v Iranu. Ni bilo potrebe. Čeprav so bili pogovori hitro preusmerjeni tako, da so subtilno ugotovili, ali ste sunit ali šiit, je bilo to storjeno predvsem za vzpostavitev meja in preprečevanje konfliktov. Sovražnosti ni bilo, a občutek tujca je še vedno ostal. Ko sem obiskal eno najsvetejših svetišč v Širazu, so naju (tako kot druge ciljane tujce) sprejeli predstavniki »mednarodnih odnosov«. Njihova strokovnost, gostoljubnost in spretnost so bili izjemni in razvidni iz načina, kako so nas sprejeli, gostili, pomagali (za kar smo bili hvaležni) in nato diplomatsko odpeljali v »manj pomembno« grobnico v kompleksu namesto v glavno grobnico. Spoštujem njihove izbire glede "zunajcev" in s tem nimam težav. Kar izpostavljam, je prefinjen in očarljiv način, na katerega se Iranci spopadajo z morebitnimi konflikti tukaj.

V glavi mi je razbijalo. Kje so bili agresivni in prepirljivi Iranci, ki sem jih v preteklih letih videl v medijih? Če so bili tam, jih je bilo težko najti. Diplomacija se je tukaj razvila v obliko umetnosti. Pogovori o politiki, veri in drugih spornih temah so bili učinkovito zaobljeni. Medtem ko so bili Iranci zaradi samoohranitve razumljivo varovani glede svoje zasebnosti, so pokazali resnično zanimanje za življenja svojih obiskovalcev. Iranci, ki smo jih srečali, so bili prijetni, prijazni in gostoljubni ljudje. Še posebej me je presenetila prijaznost naključnega tujca, ki se je zavzel za pomoč nama, ko sva se »izgubila« med avtobusnim prevozom iz Teheran v Isfahan. Ne samo, da mi je dal v uporabo svoj mobilni telefon (nisem imel iranske sim kartice), ampak nas je osebno pospremil (celo nosil eno od naših velikih torb) in zagotovil, da smo na pravem avtobusu.

V večjih mestih so številni muzeji in palače, ki vas bodo zaposlile ure in ure. Moj najljubši je majhen muzej keramike in stekla v Teheranu s svojo inovativno razstavo artefaktov, vključenih v zasnovo same stavbe. Prihranil vam bom opise vseh teh krajev, saj jih lahko najdete v kateri koli dobri potopisni knjigi ali na internetu. Izbrala sem svoj načrt poti, ki vključuje kraje, ki so me posebej zanimivi. Biti v bližini starodavnih artefaktov me je hkrati ponižalo in spomnilo na minljivo naravo človeškega življenja. Iran je zakladnica zgodovinskih artefaktov in čutil sem velik privilegij, da sem nekatere od teh videl na lastne oči.

Pogosto sem čutil silno željo po fizičnem dotiku in s tem povezovanju s temi neprecenljivimi relikvijami, vendar mi je moj vodnik upravičeno odsvetoval. Odtisi zaporednih imperijev so povsod. Vzel sem si čas za počasen sprehod in se prepustil avri pretekle dobe. Stavbe so kmalu oživele z dokazi o zlobni odstranitvi in ​​zamenjavi ostankov dinastične moči z vsakim naslednjim vladarjem. Kako me ne bi ganile te velike predstavitve bojev za oblast? Ne glede na to, katero palačo boste izbrali za svojo najljubšo, nekaj je gotovo – perzijski šahi so imeli obilico bogastva in tega se niso bali pokazati.

»Isfahan«, »Esfahan«, »Ispahan« so vsi sprejemljivi zapisi za to čudovito mesto in je popolnoma logično. Tako kot obstaja veliko črkovanj, je tudi to mesto veliko vidikov. Vsak večer, ko sem hodil po glavni cesti charbagh, mi je vzdušje omogočilo, da sem si predstavljal ta kraj v njegovih najboljših časih. Vode, ki tečejo vzdolž bujnih vrtov, visoki družbeni uradniki v svojih oblačilih – vse to si je prelahko predstavljati. Na srečo me je potreba po drugih vitalnih dejavnostih (na primer prehranjevanju) pripeljala iz mojega sanjskega sveta, ki sem ga povzročil sam – na veliko olajšanje mojih sotovarišev. Mesta Unescove svetovne dediščine, zlasti trg Naqsh-e-Jahan s svojo triado kraljeve družine (palača AliQapu), vere (zasebna mošeja Shaik Lutfullaha s temno rjavo obarvano kupolo in javnost Džamija mošeja) in trgovina (Qeysarriyeh bazar) so paša za oči.

Pomembnejši pa je način, na katerega vas povabijo k sodelovanju, da postanejo poslastica za dušo. Sijaj živobarvnih ploščic "7 barv" tekmuje z eleganco arabske kaligrafije iz Korana. Obsežno delo z ogledali, ki je bilo uvedeno kot "evropska" težnja, je zdaj udobno asimilirano v arhitekturni psihi. V resnici so bile znamenite safavidske turkizne kupole mošej z mozaikom lepše od vseh fotografij, ki sem jih videl. Toda mojo pozornost so pritegnile večplastne arhitekturne muqurne, ki se pojavljajo na večini zgradb. Vsak vidik je okrašen na različne načine, da predstavi "zgodbo" znotraj "zgodbe". Ta senzorična preobremenjenost me je fascinirala in hkrati grozila, da bo mojo preobremenjeno domišljijo potisnila v preobremenitev. Velikokrat sem se veselo vdal.

Nisem bil navdušen, ko sem videl, da moj itinerar vključuje obisk treh mostov. Stari mostovi? res? Toda moje mnenje se je spremenilo, ko sem videl čudovite safavidske mostove čez reko Zayanderood v Isfahanu. Ponoči osvetljeni so predstavljali romantično vizijo osvetljenih obokov, ki se izmenjujejo z obokanimi sencami. Učinek je očarljiv. Razumel sem, zakaj so slike mostu Khaju našli v skoraj vsaki turistični knjigi o Iranu. Zaradi romantičnega ambienta je to mesto priljubljeno zbirališče mladih parov. Je bilo mogoče, da sem slišal odlomke slavnih iranskih pesnikov (Hafiz/Sa'adi), ki so jih sramežljivo šepetali?

Potovali smo na a Proračunska turneja.

Izkušnje bazarja v Iranu ne bi želeli zamuditi. To je bil popoln napad na čute – neprenehoma udarci kovinskih umetnikov, omamne dišave prodajalcev parfumov, dišave živobarvnih in nepoznanih začimb, raznovrstne sladkarije, ki bodo zagotovo zlomile odločnost vsakega diete, barantanje za kupčije in prerivanje množic – vse je tam. Starodavne tržnice je mogoče najti tudi drugod na Bližnjem vzhodu, toda v Iranu je osvežujoče pomanjkanje ameriškega/evropskega blagovnega blaga (razen nekaj kopij) in pomanjkanje vseprisotnega kitajskega uvoza. Turistični spominki so tam, vendar na njih ni oznake "izdelano na Kitajskem", čeprav boste morda želeli preveriti, ali obstaja oznaka "izdelano v Koreji". Zdi se, da je ustvarjalnost del nacionalne psihe. Zdi se, da ni nobene stvari, ki bi ušla dovršenemu okrasju. Ko sem brezciljno hodil po bazarjih, sem zagotovo vedel, da nikoli ne bom mogel najti poti nazaj skozi zapletene labirintne prehode. To me sploh ni motilo.

Sprva sem izključil Persepolis na veliko presenečenje mojega vodnika. Navsezadnje je bil to vrhunec perzijskega turizma. Ali nisem vedel, da si je zadnji šah izbral to mesto za svoje (nedomišljeno) praznovanje 2500 let neprekinjene perzijske vladavine? Pa sem se strinjal, da grem. Zlahka je bilo videti, kako je veličastnost te ahamenidske dinastije napovedala slavo Perzijskega imperija. Sama velikost in obseg vklesancev v skalah, skupaj z njihovimi skrivnostnimi zgodbami, so vizualna poslastica. Moram pa priznati, da je bil moj osebni interes bolj v islamski arhitekturi kasnejših perzijskih/iranskih dinastij.

Preberite tudi: Kako obiskati Persepolis? Ultimativni vodnik

Ko sem zapustil Iran, me je presenetilo, kako malo vem o Iranu in da bi se vrnil v trenutku, če bi lahko. V eno stvar sem prepričan; Zapustil sem Iran in o njem razmišljal kot o drugačnem mestu od tistega, kar sem pričakoval, da bo.

Preberite več o tem varnost Irana.

Napisal Dr Shabier Omar