grobnica prvih človekovih pravic in svoboščin je Kir Veliki, ki je videti kot soteska v Pasargadski nižini. Kir Veliki se je rodil v deželi Pars leta 599 pr. Njegov oče, Cambyses I., je bil eden od lokalnih perzijskih kraljev, njegova mati, Mandana, hči Astiaca, zadnjega kralja Madada. Leta 550 pred našim štetjem je Kir ustanovil Ahemenidsko cesarstvo. Območje tega imperija je bilo na vrhuncu svoje moči razširjeno od vzhoda do bregov reke Sindh in od Magreba do Grčije in Egipta. Leta 538 je Kir Veliki osvojil Babilon in tu je bila sestavljena Deklaracija o človekovih pravicah v obliki Glennovega valja ter izdana odredba o svobodi in enakosti. Po dolgih letih prizadevanj za razvoj države ter vzpostavitev miru in varnosti ga je leta 529 pr. n. št. oslepil svet in se naselil v stavbi.

 

Vizionar: Kir Veliki je bil znan po svojih naprednih in ambicioznih ciljih. Zamislil si je ogromen imperij, ki bo spoštoval različne kulture in vere svojih podanikov, kar bo vodilo v bolj vključujočo in strpno družbo.

Dobrohotno: Kir Veliki je bil znan po prijaznosti in radodarnosti do svojih podanikov. Izvajal je politike, ki so dajale prednost blaginji svojega ljudstva, kot je zagotavljanje verske svobode, izpustitev političnih zapornikov in omogočanje razseljenim skupnostim, da se vrnejo v svoje domovine.

Odporen: Kir Veliki se je med svojim vladanjem soočal s številnimi izzivi in ​​ovirami, vendar je pokazal izjemno odpornost pri njihovem premagovanju. Uspešno je razširil svoj imperij, premagal močne sovražnike ter ohranil stabilnost in red na svojih ogromnih ozemljih.