Mavzolej Esther in Mordecai, ki se nahaja v mestu Hamadan v Iranu, je sveto mesto za Jude po vsem svetu. Mavzolej naj bi bil pokopališče kraljice Esther in njenega bratranca in rešitelja Mardoheja, ki sta v judovski veri cenjena zaradi svoje vloge pri reševanju judovskega ljudstva pred genocidom v starodavni Perziji.

Kdo sta bila Esther in Mardohej?

Estera je bila judovska kraljica Perzije, ki je živela v času vladavine kralja Ahasverja v 5. stoletju pred našim štetjem. Po svetopisemski knjigi Esther jo je kralj izbral za svojo kraljico, potem ko je odstavil svojo prejšnjo kraljico Vashti. Esther je skrivala svojo judovsko identiteto, a ko je kraljev svetovalec Haman načrtoval iztrebljenje vseh Judov v kraljestvu, je Esther razkrila svojo identiteto in uporabila svoj vpliv pri kralju, da bi preprečila zaroto in rešila svoje ljudstvo. Mardohej, Esterin bratranec in skrbnik, je odigral ključno vlogo pri razkritju Hamanove zarote in pri pomoči Esteri rešiti judovsko ljudstvo.

Zgodovina mavzoleja

Natančen izvor mavzoleja Esther in Mordecai ni znan, vendar se domneva, da je bil zgrajen v 14. stoletju našega štetja. Mavzolej je bil stoletja romarski kraj za Jude in pravijo, da so judovski popotniki, ki so obiskali mesto, pogosto puščali napise na stenah mavzoleja v spomin na njihov obisk.

V 19. stoletju je mavzolej prenovila in razširila judovska skupnost v Hamadanu in postal je središče judovskega življenja v mestu. Vendar pa je po ustanovitvi države Izrael leta 1948 veliko Judov zapustilo Iran in mavzolej je propadel.

V zadnjih letih je iranska vlada sprejela ukrepe za obnovo mavzoleja in njegovo promocijo kot turistično atrakcijo. Stran je zdaj odprta za obiskovalce z vsega sveta in velja za pomemben simbol dolge in bogate zgodovine judovskega življenja v Iranu.

Arhitektura mavzoleja

Gradbeni materiali grobnice Esther in Mordecai so kamen in opeka, izdelana pa je v slogu islamske arhitekture. Glede na videz in arhitekturni slog te strukture se zdi, da je bila sedanja stavba zgrajena v sedmem stoletju po hidžri (13. stoletje n. št.) na vrhu starejše stavbe, ki je pripadala tretjemu stoletju po hidžri (9. stoletje n. št.).

Struktura je sestavljena iz vhoda, hodnika, grobnice, ivana in sedežne garniture. Vhod v grob so kratka kamnita vrata, ki se odpirajo in zapirajo s klapo, zaradi nizke višine pa se je treba za vstop v grob skloniti. Na začetku vhoda je hodnik v smeri sever-jug, ki je dolg približno sedem metrov in širok tri metre. Sredi te sobe je vhod v grobnico.

Po besedah ​​skrbnika kompleksa je grobnica stara več kot dva tisoč let. Grobnica je kvadratni prostor z dimenzijami treh metrov in pol, v središču kvadratnega prostora pa sta na teh grobovih dve lepo izrezljani leseni krsti. Na vrhu južnega groba, ki ga pripisujejo Esther, je starodavna in dragocena lesena krsta, druga krsta na vrhu Mordekajevega groba pa je zelo podobna prvi krsti in jo je izdelal mojster Enayatollah Ibn Hazrat Gholi Toiserkani, ki je je bil eden vidnih rezbarjev svojega časa, okoli leta 1300 po hidžri (19. stoletje n. št.).

Na steni grobnice, ki je narejena iz mavca, je tudi viden napis v hebrejščini. Hebrejske črte so na Estherini krsti, omet pa je iz osmega in devetega stoletja po hidžri (14. in 15. stoletje n. št.).

Na južni strani je 90 centimetrov globoka ploščad, na severni pa čudovita sedežna garnitura. V severnem predelu za sedenje so kopije svete in svete judovske knjige, Tore, shranjene v cilindričnem predelu, različni okraski, tkanine in luči pa krasijo stene tega prostora za sedenje.

Notranje stene stavbe so prekrite z majhnimi in velikimi kamnitimi napisi in mavčnimi deli v hebrejščini in aramejščini. V sosednjem prostoru za sedenje grobnice so postavljeni stoli za obisk, počitek in poslušanje razlag o grobnici. Na vrhu grobnega prostora je vidna tudi opečnata kupola. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so na zunanjem dvorišču grobnice zgradili vhodni hodnik (trenutno ni v uporabi) in sinagogo.

Čeprav večina učenjakov v Judovski svetovni enciklopediji meni, da je zgodba, opisana v Knjigi o Esteri, mit in zgodba, obeleževanje obletnice tega zgodovinskega mita Judje še vedno niso pozabili.

Od 13. do 15. adarja po judovskem koledarju, kar vsako leto ustreza koncu februarja in začetku marca, je čas, ko se Judje zberejo na praznovanju, imenovanem "Purim", in z molitvijo, postom in meditacijo obeležijo obletnico večno rešitev njihovega ljudstva pred genocidom.

Poleg tega je grobnica Estere in Mardoheja drugo najsvetejše mesto za Jude za Jeruzalemom.

Kulturni pomen mavzoleja

Mavzolej Esther in Mordecai ni samo sveto mesto za Jude, ampak je tudi pomemben simbol dolge in zapletene zgodovine judovskega življenja v Iranu. Kljub izzivom in stiskam, s katerimi se je judovska skupnost v Iranu soočala skozi stoletja, je mavzolej dokaz odpornosti in vztrajnosti judovskega ljudstva v težavah.

Mavzolej je tudi dokaz bogate kulturne dediščine Irana, ki so jo oblikovala številna različna ljudstva in kulture, ki so skozi stoletja naseljevala regijo. Bogato okrašena arhitektura mavzoleja je dokaz spretnosti in ustvarjalnosti perzijskih obrtnikov in služi kot opomin na bogato umetniško tradicijo, ki je v Iranu cvetela stoletja. Udeležite se naših vodenih ogledov mavzoleja Esther in Mordecai, ki vam bodo omogočili prijeten obisk z globljim razumevanjem zgodovine in arhitekture tega mavzoleja. 

Zadnja beseda

Mavzolej Esther in Mordecai je izjemen zgodovinski in arhitekturni čudež in stoji kot pričevanje o globoki in zapleteni zgodovini judovskega življenja v Iranu. Mavzolej kot romarski kraj in simbol kulturne dediščine spominja na trajno povezavo med judovskim ljudstvom in deželo Iran ter služi kot svetilnik upanja in navdiha za vse tiste, ki želijo graditi mostove med razumevanje in spoštovanje med različnimi kulturami in verami.

Sporočite nam svoje ideje in komentarje o tem mavzoleju v spodnjem polju za komentarje, veseli bomo vašega odziva!